Če ste nedavno rodili, se morda počutite, kot da bi vas zajel tornado. Razen če z vami pod isto streho živi še pomožno osebje ali sorodniki, ki vedno radi priskočijo na pomoč in nikoli ne obsojajo, to utegne veljati tudi za vaš dom. Vse je v neredu, nobene hrane ni in zmanjkalo vam je plenic.

Rollercoaster first six weeks

Če je tako tudi pri vas, se pomirite. Šlo bo na bolje. Najpomembneje je, da počivate. Če vas misel na obiske preveč obremenjuje, recite ne. Sorodniki in prijatelji si morda neučakano želijo videti novega družinskega člana, a bodo že počakali. Prav gotovo vam ni treba pospravljati zaradi njihovega obiska. Če kdo ponudi pomoč ali hrano, sprejmite. Že res, da želite biti superženska in vse storiti sami, a saj ste že opravili veliko delo in na svet spravili novo življenje, zato malce počivajte na lovorikah.

Stara modrost pravi, da se vas bo prvih nekaj tednov morda lotila poporodna otožnost, a realnost je lahko precej drugačna. Mislim, da bi morali izraz ‘poporodna otožnost’ prepovedati, saj omalovažuje naval čustev, ki v dobrem in slabem smislu preplavljajo novopečeno mamico. Kakšen dan bi lahko premikali gore, drug dan pa komaj stojite na nogah. Obe stanji sta popolnoma normalni in sta posledica različnih hormonov, ki preplavljajo vaše telo.

Ko sem prišla iz porodnišnice, svoje torbe še pet dni nisem razpakirala. Popoldne je, jaz pa si še nisem umila zob. Begam od navdušenja do obupanosti.
Zakaj sem se panično zbudila, misleč, da se je ‘otrok izgubil v postelji’, v resnici pa je varno spal v sosednji sobi?
Komu lahko to zaupam, ne da bi me imel za noro?

Ja, ta mamica, ki je prvič rodila, sem bila jaz. Spominjam se, da sem imela takoj po porodu občutek, kot da bi bila ujeta v velikem tunelu, zaradi epiduralne anestezije zaščitena pred realnostjo. Želela sem se umiti, jesti in spati. Babica je rekla: ‘Peljimo mamico na oddelek’ in mislila sem si, ‘pa saj moje mame ni tu.’ Nisem mogla dojeti, da sem bila ‘mamica’ jaz.

Nekaj tednov po porodu mamice morda povprašajo o njihovem čustvenem stanju, zlasti če se jim zdi, da bi morda lahko škodovala sebi ali otroku. Katera bi si na tako vprašanje želela odgovoriti z ’da’ in se tako označiti za neprimerno mater?

Rollercoaster first six weeks

Veliko mater mi je v joku zaupalo, da jih je strah, da bi ji otrok padel po stopnicah ali z okna, a si tega niso upale nikomur priznati. Kako bi si sploh lahko, ko pa je na tisoče materam, vključno z vašo, uspelo; stigma zaradi duševnih motenj pa še vedno ostaja. Poporodna depresija se pojavi pri 10 % vseh mater, ki so pred kratkim rodile.

Moje mnenje o tem je nekoliko drugačno. V okviru svojega dela sem se pogovarjala z več sto materami iz različnih kultur in z različnimi ozadji. Vse so čutile, da na začetku niso mogle najti primernega ventila za svoja čustva. Včasih so si želele pritoževati, velikokrat pa so želele praznovati in nekomu povedati, kako obožujejo biti mati. Takrat se niso imele za depresivne.

Mislim, da ima večina novopečenih mater ‘sindrom novega materinstva’. Seznam simptomov in občutkov, ki jih lahko obsega, je sicer neskončen, lahko pa vključuje naslednje:

  • brezglavo navdušenje, obup, dolgočasje, veselje, bojazen, jokavost; občutek krivde, nesamozavestnost; prekipevajoč ponos in zadovoljstvo;
  • želja po zabavi;
  • želja za večno ostati pod odejo;
  • želja, da ne bi bila mati;

Biti ves čas zmogljiv in dobre volje pa NI normalno.Izrazoslovje in odnos do tega obdobja materinstva sta napačna. Duševno zdravje matere po porodu je tako pomembno kot telesno zdravje. Če se vam zdi, da bi lahko škodovali sebi ali otroku, poiščite pomoč. Če pa čutite mešanico zgoraj navedenih čustev, gre za sindrom novega materinstva. Jejte, počivajte, bodite z otrokom in ne imejte pričakovanj. Vzemite si čas za razvajanje sebe. Drugo pride zraven.

Viri

http://www.nijz.si/sl/poporodna-depresija-in-tesnoba