Draga noseča jaz,

ali si si kdaj želela, da bi ti kdo povedal resnico?

Oh, ja, kar me – gledano nazaj – res razjeda, je dejstvo, da so resničnost rojevanja, bolečo, nasilno, umazano resničnost rojevanja prikrivali in olepševali. Ali ni bilo to tako pokroviteljsko? Kdo res verjame, da je učinkovito, če ženski rečeš, da naj si ob popadku predstavlja, da izpušča tok rožnatih trakov ... Ko pride popadek, še nikoli nisi doživela tako krute, globoke bolečine, s katero se ne znaš spopasti drugače kot z zdravili ...  Popadki so boleli. Res boleli.

 

Alaina, 37 let, mama treh otrok

Alaina, 37 let, mama treh otrok

Alaina, 37 let, mama treh otrok

Alaina, 37 let, mama treh otrok

Alaina, 37 let, mama treh otrok

1 of close

Alaina, 37 let, mama treh otrok

prev    
 

Se spominjaš porodnega načrta, tistega kosa papirja, kamor si načečkala svoje upe za naraven porod brez zdravil (najbolje v vodi), porod brez medicinskih posegov, nevšečnosti in solz? Gledano nazaj, se to zdi tako naivno. Kateri porod pa SPLOH gre po načrtu? Seveda nekatere ženske lahko prenašajo bolečino in jih po naravnem porodu prevzame neznanski občutek dosežka. Klobuk dol, ampak številne druge prvorodnice nimajo take sreče. Ti si bila med zadnjimi, tako kot tudi številne tvoje vrstnice. Marsikateri se je zdela preizkušnja rojevanja brez potrebe travmatična, nekatere so se zaradi te izkušnje čutile prikrajšane ali celo krive, ker niso bile dovolj ženske, da bi zmogle naraven porod. Če gledam nazaj, je tako – v medicinskem okolju se bodo dogajale medicinske intervencije, če se odločiš za naraven porod, pa moraš biti za to telesno in duševno pripravljena.

In še to, draga noseča jaz, nasedla si, kajne? Čar izobilja, komercializacija nosečnosti, materinstva in poroda. Vse to, kar moraš nujno imeti ... Nujno, nujno moraš ... Ne, ni nujno. Tako zlahka nas zvabijo – če ti denarnica omogoča, le daj, a če si bolj na tesno z denarjem, vedi, da otrok potrebuje samo ljubezen in skrb. Malo mu je mar, ali je oblečen v dizajnerska oblačila in ali se vozi v najdražjem vozičku.

Potem pa še to skrivnostno izginotje časa, o katerem se pred porodom ne govori veliko. Od takrat, ko malčka prvič držiš v rokah, bo čas kar polzel skozi prste. Čas beži, in še preden uspeš otroka umiti, obleči, nahraniti in previti, je pol dneva že mimo. Tudi tebe ni več ... oziroma vsaj ne takšne, kot si se poznala.

Ne obstajaš več – središče pozornosti je zdaj otrok. Tudi telesno se komaj prepoznaš; namig – eksistencialna kriza, namig – solze, namig – hormoni, namig – čustvena prtljaga in izčrpanost. Da, takoj boš spoznala novo vrsto utrujenosti, ki je nisi doživela nikoli prej, čeprav te bo začetno navdušenje spravilo skozi prve dni. Še nikoli prej te ni nič tako začaralo kot ta osebica, ki jo nosiš v naročju, in to tako neustavljivo, da tudi če je otrok grši od vseh, ki so se kdaj rodili, bo zate lep.

In če govoriva o tvoji lepoti, kaj se je zgodilo? Mislila si, da je treba jesti za dva, to se je zgodilo. Mislila si, da bo teža z dojenjem čudežno izginila, pa ni, kajne? Draga noseča jaz, povem ti, preden bo prepozno, prste stran od torte.

Moja najdražja noseča jaz, dve zelo pomembni stvari ti moram povedati. Prvič: naj te ne skrbi nič drugega kot ti in tvoja mala družinska celica. Vsaj za nekaj časa. Bodi sebična, ne skušaj ugajati drugim, ne skrbi, kaj si mislijo o tvojih odločitvah. Sprijazni se, da je tvoj način edinstven zate in za tvojega otroka, ter delaj tako še naprej. Drugič: ne bodi mučenica – dovoli si napake, ne bodi popolna in se sproti uči. Včasih moraš otroka tudi pustiti, da joče.

In moja draga noseča jaz, vedi, da je to najčudovitejša dogodivščina, na katero si se kdaj koli odpravila. In če se ti kdaj zdi, da se tvoj svet krči, se zavedaj, da je to samo prehodna faza. Postati mati je preroditev, ki ti da pogled na življenje. Lahko začneš znova. Kljub pomanjkanju časa se zaveš, kako dragoceno je. Osupla si nad tem čudežem življenja in zaveš se, da je ustvariti novo življenje nekaj najbolj bistvenega in da je velik privilegij (da, privilegij), da ga lahko vodiš skozi življenje, dokler ni zrel za samostojnost. Potem pa je tu še ljubezen, veliko ljubezni. LJUBEZEN. Občutila boš tako močno in tako globoko ljubezen, da tega sploh ni mogoče razumeti. Še nihče te ni potreboval ali ljubil tako močno, in obratno. Materinstvo je veliko, veliko stvari: naporno, a čudovito, nehvaležno, a nagrajujoče, neizprosno, a v celoti navdihujoče. Najdražja ljuba noseča jaz, dobrodošla v realni (in nadrealni) svet materinstva, vlakec smrti, kot mu ni para.

Uživaj,

jaz

P. S.: Naj se še tako trudiš, bodo tvoj dom sčasoma zavzeli kičasti plastični predmeti živahnih barv.

                P. P. S.: Odlično ti gre.

 

Viri

Lana Citron
http://www.huffingtonpost.co.uk/lana-citron/