Končno je prispela težko pričakovana štručka ljubezni in veselja, ki sta se je s partnerjem nadejala, jo načrtovala in čakala. Od ljubezni sta čisto omamljena, vzhičena in popolnoma iz sebe. Vajina ljubezen do drugega se je obnovila, okrepila in oba sta potopljena v domačo blaženost. Pa sta res?

New feelings towards dad

Imeti otroka je lahko za zvezo zelo stresno. Življenje se je nenadoma nepreklicno spremenilo – zlasti vaše. Vloge v zvezi so se morda spremenile hkrati s pričakovanji drug do drugega. Novopečene matere imajo lahko težave pri ohranjanju življenjskega ravnovesja in se pogosto pritožujejo, da so one tiste, ki na svojih ramenih nosijo večinsko breme gospodinjskih, družabnih in starševskih odgovornosti, ter da počnejo več, kot bi bilo pravično. Iskanje pravega ravnovesja zna biti težavno. Vaš svet se je popolnoma spremenil, partnerjev pa ne toliko – še vedno hodi v službo in se drži starih družabnih navad.

Kot primarna skrbnica ne hodite v službo, ampak skrbite za otroka (kratko- ali dolgoročno), zato je nujno, da čutite, da vas partner ceni, čustveno podpira in priznava.

Če partner izpodbija vaš trud ali če je na vrsti za določeno opravilo in pri tem ne upošteva vašega urnika ter tako uniči vaša prizadevanja za rutino, lahko nastanejo zamere.

Jilly, mamica dveh otrok in klinična psihologinja, piše:

Prvič v življenju vajini vsakodnevni življenji potekata vsako zase in včasih tega ni mogoče preboleti. Nama je pomagalo, da sva svoji vlogi natančno določila. Mož ni skušal postati 'mami', ampak je z otrokoma razvijal svoj odnos, se z njima igral po svoje in uporabljal svoje zvijače ...

Lahko pa se tudi zgodi, da partner ne razume, koliko podpore potrebujete in kako izčrpani ste, ter da ne ve, kako se spoprijemati z nihanji vašega razpoloženja. Po karieri, v kateri ste uživali, je težko, ko začutite, da vas je premagal dojenček. (Dojenček! Za takega malčka pa res ni težko skrbeti – no, pa je.) Številne ženske se zaradi frustracij ali jeze znesejo nad najdražje in najbližje. Ne podcenjujte poporodnega vala hormonov, ki vas je spravil na čustveni vlakec smrti. Šlo bo gor, dol in naokrog. To je popolnoma naravno – telo se vrača v naravno stanje. Pri nekaterih pa lahko napreduje do depresije. Če se znajdete v stanju otožnosti, je pomembno, da si ta čustva priznate in da čim prej poiščete pomoč.

Zamera do partnerja je pereča tema. Če si na hitro ogledate pogovore v različnih spletnih starševskih skupnostih, lahko vidite, da je to pogosta težava, zato se pomirite. Padale bodo bodice, pripombe, opazke, ki se bodo kopičile v zamero, usmerjeno proti partnerju. Kako se torej spopasti s to neizraženo jezo in z grozečim izbruhom?

Najprej boste morali stopiti iz kroga negativnosti in ugotoviti, kaj bi radi dosegli in kako lahko to poveste partnerju.

Pogovorite se. Videti je očitno, a pogovor je bistvenega pomena. Pomembno je tudi najti pravi čas in kraj za to. Poskrbite za odrasel pogovor, in to brez prisotnosti jokajočega otroka – v nevtralnem okolju.

Počasi. Ne prehitevajte dogodkov in ne sprejemajte življenjsko pomembnih odločitev v trenutkih jeze.

Zapisujte si. Svoje frustracije izrazite s pisno ubeseditvijo negativnih misli. Bodite čim bolj konkretni in ugotovite, kaj natančno je pravi problem.

Ostanite mirni. Preden se pogovorite s partnerjem, se umirite in sestavite svoje misli. Da bi se znebili frustracij, skušajte večkrat globoko zadihati, znesite se nad staro blazino ali pa do konca navijte radio v avtomobilu.

Prekinite pogovor, ki ne vodi nikamor, če ugotovite, da stalno govorite eno in isto. Nato eksperimentirajte. Če partner ne razume, kaj mu govorite, poiščite drug način, kako boste izrazili svoje stališče. Vam se zdi, da ste jasni, in pravite A + B = C, vaš partner pa sliši X + Y = Z. Poiščite pomoč pri prijateljih ali morebiti svetovalcu – pri nekom, ki lahko prinese svež pogled na situacijo. Najti morate način, kako se izraziti, ne da bi partner zavzel obrambno držo.

Usmerite se nase kot na primarnega skrbnika. Zavedajte se, da morate kot številka ena v otrokovem življenju gledati nase, se dobro prehranjevati, piti dovolj vode in telovaditi, kadar je le mogoče.